Senčna stran: Ali sem pripravljen se soočiti s samim seboj?

Published on 15 December 2020 at 18:13

Današnji človek je vse več obremenjen s tem, kako izpasti perfektno, še posebej v očeh drugih. Zahodna kultura ( to govorim predvsem o kulturah, ki so tako ali drugače povezana z Evropo- Amerika, Avstralija, ipd. spadajo poleg, saj so v času kolonializma izvirale iz Evrope) je vse bolj obsedena z idejo o perfekciji, zato prostora za napake ali pomanjkljivosti ni. Če nisi v nečem najboljši, se družba zelo hitro odloči popredalčkati te posameznike. Na žalost smo zahodnjaki postali tudi sodnik in  rablji. Če nekaj ni po naših merili ali pogledu na svet je avtomatsko druga oseba v zmoti in ne slišimo več kaj ima druga oseba za povedati. To, da ne dopustim mnenja drugih oz. da to v nas vzbudi slabe občutke je npr. eden od znakov, da je naša senčna stran prevladala v tej situaciji.

Kaj je senčna stran?

Senčna stran naše osebnosti v psihologiji je na kratko (in poenostavljeno) vse tisto, kar ne želimo priznati o nas ali želimo prekriti drugim. Na nek način se sramujemo teh lastnosti, zato jih potlačimo globoko vase, kjer se zasidrajo in nas nevede kontrolirajo skozi življenje, odločitve in občutke.

V šamanizmu to poznamo tudi kot senčna žival moči. Zavedati se moramo, da vsi imamo to stran v sebi in je del nas. To nas tudi definira v življenju kot osebnost, saj nam to v življenju pokaže naše ovire oz. bolj natančno kako premagamo te ovire. Nekatere kulture verjamejo, da je nek šaman ali plemenski zdravilec dober glede na ovire, ki jih je premagal/a ter kako jih je premagal/a. To pa prihaja navzkriž z načinom življenja današnje zahodne kulture. To je sicer povezano z idejo o smrti, ki pri nas velja za negativen pojem a več o tem v naslednjem zapisu.

Senčna stran predstavlja tudi našo podzavest, travme iz otroštva ( ali odraslega življenja), strahove itd. Tega se bojimo raziskovati, ker nas potem boli. Boli nas v srcu, v duši, sram nas je priznati, da imamo »napake«, da nismo popolni, pri tem pa pozabimo, da je vse to čisto v redu. Še več to je odlično, saj takrat vemo da dejansko živimo.

Če pogledamo najbolj znan primer.
Fantje ali moški ne smejo jokati. Če jokaš si jokica, mevža, slabič, mehak. Nisi pravi moški. To se projecira tudi na kulturo dandanes, če otrok zajoka ga takoj potolčemo nazaj, naj neha jokati, če je »sera«, da samo joka itd. Zakaj? Ker je družbi neprijetno, da otrok joka. S tem mislimo, da utrjujemo karakter osebe, da bo močnejši, češ da joka je pokazatelj slabosti. Toda ali res? Ta otrok bo odraščal v prepričanju, da je jok slab, torej žalost je slaba, ne smeš biti žalosten. Ko bo (skrajni primer) nekdo od bližnjih zapustil ta svet, bo ta oseba v sebi prepričana, da če pokaže da mu je hudo, da je žalosten, bo potočil solzo, pomeni da joka, ker joka je pokazal, da je ranljiv, ker je ranljiv, pokaže da je slabič, itd. A duša mora sprostiti energijo, ki se nabere, in če je ne zmore preko kanalov ali načinov, kot je namenjena, bo preklopila na drug kanal in se tam sprostila. To je lahko depresija ali pa bes, kot primer. Agresija je velikokrat znak potlačenih ali neizraženih občutkov.

Torej, senčna stran v tem primeru je izražanje svojih občutkov, ki je tu žalost. Lahko se strinjamo, da je to pustilo posledice na naši duši.

Zakaj se srečati s senčno stranjo?

Zakaj bi torej radi podoživeli kakšne neprijetne dogodke iz naše preteklosti? Kaj ima smisel, če nam je pa trenutno dobro? Ste kdaj imeli občutek, da ste ves čas jezni pa ne veste zakaj? Ali pa ste zelo hitro prizadeti, ker nekdo pove nekaj o vas, kar vam ni všeč? In še bi lahko naštevali.
Tisti, ki ste brali zapis o delčkih duše vam bo to znano. Vsak dogodek v našem življenju, ki je bil travmatičen, je v nas pustil neko posledico ali drugače naša kristalna krogla se je zdrobila in delček je odletel nekam. To se zgodi zato, da naš um prepreči morebitno hujšo posledico. To je lahko zloraba v otroštvu, lahko je prepir staršev, ko ste bili otrok, lahko je prometna nesreča, izguba zavesti, bolezen itd. Sedaj pa si predstavljajte, da pridete do razpotja v življenju, kjer vam ta delček onemogoča nadaljevanje poti.

Primer:

Imamo slabo samozavest, posledično si ne upamo sprejeti odločitev, ki terja malce zaupanja v neznano. Morda je to poslovna priložnost, svoja firma ali potovanje v tujino, ipd. Ker smo imeli v preteklosti slabo izkušnjo, morda nam je enkrat nekaj spodletelo ( se učimo na napakah) in so nas zato obsojali, nam očitali, da nismo sposobni, smo zato izgubili delček sebe tam nekje nazaj v času. Sedaj smo na točki, ki je napisana za nas, vemo, da je to kar nas kliče, a nas je strah narediti koraka, ker kaj pa če… To ne pomeni, da nas ne sme biti strah, nasprotno, a moramo biti se pripravljeni poglobiti vase in se vprašati.

Vendar pa da pridemo do te točke, moramo predelati slabe trenutke iz preteklosti, moramo se soočiti z našo senčno stranjo, z našo živaljo sence. Le tako bomo lahko premagali senco in se vrnili nazaj na svetlobo. Zakaj je to pomembno? To je tisto kar nam daje osebno rast, duhovno rast. Ko se soočimo s strahovi ( demoni velikokrat slišimo), našo senčno stranjo in ne dopustimo, da prevlada smo s tem sprejeli vase nekaj, kar smo dolgo časa odrival stran. Senčna stran je del nas, kot sestavljanka. Če ne želimo sestaviti nekega delčka ker nam ni všeč potem bo sestavljanka vedno imela luknjo. In ne glede na to kako se trudimo ne opaziti te luknjice, nam vedno pade v oči.

"If we don't know life, how can we know death?" - Konfucij ( Če ne poznamo življenja, kako lahko poznamo smrt)

Kako premagati senčno stran?

Najprej beseda »premagati« je zelo narobe uporabljena. Spet smo v mentaliteti, da moramo nekaj premagati biti boljši. NE!
Moramo biti pripravljeni sprejeti to kot del nas. Ko se spomnimo dogodkov, ki nam prikličejo sram, strah, obžalovanje, je znak, da je stvar ostala nerešena, zakopana pozabljena.  Naša senčna žival raste dlje ko je v senci.

Torej kako se soočimo?


Tako da najprej povemo na glas, to kar nas muči. »Bojim se odpreti drugi osebi, ker se bojim, da bom prizadet/a« ali »Bojim se sprejeti odločitev, ki jo prijatelji ne odobravajo«. Potem pa se poslušamo, kaj nam naša duša sporoči.

Psihografija

Odličen način kako spraviti kar nas teži ven je dnevnik. Ali temu pravijo tudi avtomatsko pisanje oz. psihografija. Zapišemo vprašanje ali težavo na vrh strani, nato pa se sprostimo, lahko tudi izvedemo krajšo meditacijo, ni pa nujno. Potem pa samo pišemo. Pišemo vse kar nam pride na misel, nič razmišljati, kako se to sliši, brati nazaj, popravljati besede. Tudi če se zmotimo, samo pišemo. Pišemo našo dušo. Takrat smo dejansko v stanju, ko nam duša odgovarja. Odprti smo tudi za sporočila morebitnih živali ali vodnikov, če se zavedamo/verjamemo ali ne. Ne obremenjujemo se, ali ima zapis začetke glavni del in konec. Ko se konča, se konča samo. Potem pa preberite vse še enkrat. Osupnili boste, kaj vse lahko pride kot odgovor.

Meditacija

Meditacija sama po sebi je odličen način spoznavanja samega sebe. Na žalost današnja kultura o meditacijo govori le, kako čudovito je vse na svetu. Prava meditacija je dejansko umiritev uma in telesa in ni iskanje angelov, živali ali bogov. Zaradi umirjanja naši možgani lahko preklopijo na Theta valove, ki so dokazani kot stanje, kjer lahko vstopimo v podzavest. (Zanimivo, da je šamansko bobnanje dejansko način, kako šamani vstopajo v nerealno realnost (NRR), kjer dobijo odgovore ali prosijo vodnike da pomagajo pri zdravljenju.)

Vendar pa je meditacija sama le orodje, kako izklopimo ves šum vsakdana o opravilih, dolžnostih, nalogah itd. Takrat smo samo mi in takrat se začne zdravljenje naše senčne strani. Z rednim prakticiranjem, treningom in čisto namero, lahko ponovno vstopimo nazaj v čas, kjer se je pojavila neka travma in je razrešimo. Seveda je proces reševanja dolgotrajen in zahteven zato morda ni ravno primerno za vsakogar.

RAZNE PSIHOTERAPIJE ALI REGRESIJE SO LAHKO ZELO ZAHTEVNE. PREDLAGAM POSVET Z USPOSOBLJENO OSEBO!

Alternativno zdravljenje

Eden od načinov je tudi energijsko zdravljenje. Na žalost je ta del danes zelo zaničevan in deležen ogromno posmeha, ker je nerazumljiv. To pa zato ker, duhovno zdravljenje bazira na tem, da posameznik sam dela na sebi, drugi so le tam za usmeritev in podporo. Ljudje se bojimo tistega kar ne poznamo.

Nekatere bolnišnice v Ameriki so sprejele šamanistično zdravljenje kot del terapije za bolnike v komi. Sicer znanstveno ni dokazov (ker je to območje kamor tehnologija ne seže) a pišejo o pacientih, ki so se zbujali iz kome, ko je sodobna medicina že izkoristila vsa sredstva na razpolago. Vsekakor so primeri po svetu, kjer imajo pozitiven učinke alternativnih metod zdravljenja. Teh je seveda veliko. Le nekaj od teh so npr. Reiki, šamanizem, Qigong ali Čigong, nihala za zdravljenje itd. Vsaka od teh ( in še drugih) tehnik lahko pomaga pri soočanju s svojo senčno stranjo ali senčno žival moči.

Pomembno je le, da pri izbiri res čutite, da je to pravo za vas. Ker si to resnično želite in ne zato, ker je trenutno modna muha.

Kako dolgo traja zdravljenje senčne strani?

To je vprašanje na katerega ni jasnega odgovora. Vse je odvisno od problema, posameznika, ki želi to razrešiti, voljo po ozdravitvi in pripravljenosti. Odvisna je tudi od izvajalca zdravljenja in tehnike. Nekatere tehnike so lahko boljše kot druge ampak niso vse tehnike za vsakega posameznika. Pomembno je le to, ko se podate na zdravljenje svoje senčne strani, da ne glede na to, kaj se želi zaceliti in predelati, ne obupate. Lahko postane težko, saj konec koncev odprete neko »staro rano«. Zato je pomembno da o tem govorite. Da ne zadržite v sebi, tudi če je v vaši glavi to nepomembno. To je trenutek, ko potrebujete nekoga, ki mu zaupate. Nekoga, pred katerim se lahko (prenesen pomen) slečete in vas bo oseba sprejela za takšnega kot ste.

Naj omenim, da to ni nujno vedno vaš partner/ka, priajtelj/ica. Vsi gremo skozi svoje senčne travme in morda bo komu težko to sprejeti, saj bi to lahko pomenilo, da mora tudi ta oseba sprejeti svoje sence, ki pa morda ni pripravljena še. Vendar pa verjemite, da obstajajo osebe, ki so več kot pripravljene prisluhniti. In to je vse kar takrat potrebujete, prijazno uho, ki mu lahko poveste vse brez obsojanja.

POMEMBNO: RAZUMETI IN PRISLUHNITI STA DVA RAZLIČNA POJMA.

Nekdo lahko nekomu prisluhne pa še ne pomeni, da se mora strinjati s to osebo. Pomembno je, da zna sprejeti realnost, kot jo vidi ta oseba in ne kdo ima prav. To je čar Resnice.

Ali sem pripravljen/a na soočanje?

To veste le vi in nihče drug.
Če imate občutek, da ne veste, kam naprej v življenju, ste v stiski. Ne vidite izhoda, potem je to zelo verjetno čas, da se z nekom pogovorite. Skozi pogovor boste spoznali, ali ste pripravljeni ali ne. In pa ali ste pripravljeni delati za to. Morda celo, da se vam življenje obrne na glavo. Morda se sliši strašljivo, a vsaka sprememba je boleča (ponovno smrt). Za to, da se nekaj spremeni, mora nekaj oditi (umreti). In ker je smrt tabu tema današnjega časa, je seveda zato prisoten strah. Ko tega strahu ni več, smo pripravljeni. Ko sprejmemo smrt, v takšni ali drugačni obliki, kot del cikla življenja, smo pripravljeni. Do takrat pa se samo opazujemo. Opazujemo naše telo, naše občutke, našo dušo.

 

In ne bojte se jokati. Ne sramujte se žalosti, žalost namreč je del procesa sprejemanja smrti v pomenu konec nečesa za to, da se rodi novo.

Sprejmite to kot del življenja in odprla se vam bodo vrata v nov svet. To je VAŠ svet.


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.

Create a Free Website With Webador